Prijava prenočišča za monterje: obveznost prijave in davek na drugo prebivališče 2026

Ali se moram ob montažni napotitvi sploh prijaviti?

V večini primerov ne. Kdor je v Nemčiji že prijavljen s stanovanjem in za največ šest mesecev vzame prenočišče za monterje, tega po § 27 odst. 2 Bundesmeldegesetz (BMG – nemški zakon o prijavi prebivališča) ne rabi ne prijaviti ne odjaviti. Šele ko napotitev traja dlje kot šest mesecev, nastane obveznost prijave (Meldepflicht).

Osnovno pravilo določa § 17 odst. 1 BMG: kdor vzame stanovanje, se v dveh tednih prijavi pri prijavnem uradu (Meldebehörde). Za kratke poklicne napotitve pa velja izjema iz § 27 BMG. Ta paragraf je za monterje pravzaprav odločilen, saj tipična montažna napotitev skoraj vedno traja manj kot šest mesecev.

Pravilo šestih mesecev natančneje

Po § 27 odst. 2 BMG obveznost prijave odpade za osebe, ki so v Nemčiji že prijavljene po § 17 ali § 28 BMG in za obdobje, ki ne traja dlje kot šest mesecev, vzamejo stanovanje. Za takšno drugo prenočišče prijava ali odjava ni potrebna.

Konkretno to pomeni: monter s stalnim prebivališčem (Hauptwohnsitz) v Leipzigu, ki štiri mesece stanuje v sobi za monterje na gradbišču v Stuttgartu, se v Stuttgartu ni dolžan prijaviti. Njegovo stalno prebivališče ostane, napotitev pa se po pravu o prijavi šteje za začasno.

Pomemben je rok kot meja: če navedena oseba prenočišče uporablja tudi po preteku šestih mesecev, se mora v dveh tednih po tem datumu prijaviti (§ 27 odst. 2 stavek 2 BMG). Rok torej ne teče od vselitve, ampak od prekoračitve šestih mesecev.

Poseben primer: prebivališče v tujini

Kdor v Nemčiji ni prijavljen po § 17 odst. 1 BMG, ker ima dejansko prebivališče v tujini, ima krajši rok. Za to skupino oseb nastane obveznost prijave že po preteku treh mesecev. To zadeva veliko tujih montažnih delavcev, na primer iz Poljske, Romunije ali Češke, ki brez nemškega stalnega prebivališča delajo na nemških gradbiščih.

Monter iz vzhodne Evrope brez nemškega prebivališča, ki v istem prenočišču neprekinjeno stanuje dlje kot tri mesece, se mora torej v dveh tednih po preteku treh mesecev prijaviti pri krajevnem prijavnem uradu. Če napotitev ostane pod to mejo, obveznosti prijave ni. To razlikovanje po § 27 odst. 2 BMG je pomembno za kadrovske disponente, ki ekipe načrtujejo za daljša obdobja.

Kdo se prijavi – gost ali najemodajalec?

Prijava je stvar osebe, ki je zavezana prijavi, torej monterja. Najemodajalec prenočišča (Wohnungsgeber) pa je dolžan pri tem sodelovati: izstavi potrdilo najemodajalca (Wohnungsgeberbestätigung – potrdilo, s katerim najemodajalec potrdi vselitev) po § 19 BMG. Brez tega potrdila prijava pri prijavnem uradu ni mogoča.

Ta obveznost najemodajalca velja le tedaj, ko obveznost prijave dejansko obstaja – torej pri napotitvah nad šest (oz. tri) mesece ali če prenočišče postane stalno prebivališče. Pri kratkih napotitvah, oproščenih prijave, najemodajalcu potrdila ni treba izstaviti.

Od tega je treba ločiti drugo, povsem drugačno obveznost, ki jo mnogi zamenjujejo s prijavo: posebno obveznost prijave v nastanitvenih obratih.

Prijavni list v nastanitvi: za nemške goste od leta 2025 ukinjen

Za gostinske nastanitvene obrate je doslej veljala lastna obveznost prijave: gostje so morali na dan prihoda izpolniti in podpisati prijavni list (Meldeschein) po § 29 in nasl. BMG. Za goste z nemškim državljanstvom je ta posebna obveznost prijave s 1. januarjem 2025 odpadla. Podlaga je Četrti zakon o razbremenitvi birokracije (Viertes Bürokratieentlastungsgesetz) z dne 29. oktobra 2024.

Za prenočišča za monterje, ki so gostinsko vodena kot nastanitveni obrat, to pomeni: nemškim gostom ni več treba izpolnjevati prijavnega lista, obratu ga ni več treba arhivirati.

Za goste brez nemškega državljanstva obveznost prijavnega lista ostaja. Še naprej morajo na dan prihoda izpolniti in lastnoročno podpisati prijavni list, obrat pa ga hrani. Izpolnjene prijavne liste je treba po § 30 odst. 4 BMG hraniti najmanj eno leto in jih nato uničiti skladno z varstvom podatkov. Ta nastanitvena obveznost prijave nima nič skupnega s prijavo pri prijavnem uradu – gre za čisto obveznost nastanitvenega obrata.

Davek na drugo prebivališče: kdaj nastane

Davek na drugo prebivališče (Zweitwohnungsteuer) je občinski davek, ki nastane le, če poleg stalnega prebivališča prijavite še drugo stanovanje kot začasno prebivališče (Nebenwohnsitz). Brez prijavljenega začasnega prebivališča davka na drugo prebivališče ni. Pri kratkih napotitvah, oproščenih prijave, praviloma torej ne nastane.

Davek je vezan na prijavo začasnega prebivališča po pravu o prijavi. Ker montažna napotitev pod šestimi meseci ne zahteva prijave (§ 27 odst. 2 BMG), se tudi ne prijavi drugo stanovanje – in s tem ne nastane davek na drugo prebivališče.

Drugače je, ko napotitev prekorači mejo in se opravi prijava kot začasno prebivališče. Tedaj lahko občina odmeri davek na drugo prebivališče. Višino vsaka občina določi sama v svojem odloku; razširjene so stopnje med približno 5 in 15 odstotki letne neto najemnine brez obratovalnih stroškov. Ne vsaka občina davek sploh pobira. Ali in v kakšni višini nastane, najzanesljiveje pojasni posamezni občinski odlok. Poklicno pogojeno drugo prebivališče je lahko glede na odlok obravnavano drugače – tu se splača pogled v krajevno ureditev.

Kaj naj podjetja in monterji storijo v praksi

Za prakso izhajajo jasne smernice. Kdor načrtuje montažno napotitev, naj ima trajanje bivanja pred očmi: pod šestimi meseci (oz. tremi meseci brez nemškega prebivališča) po pravu o prijavi ni treba ničesar urejati. Če je meja prekoračena, je prijava v dveh tednih po tem datumu obvezna.

Kadrovski disponenti naj pri neprekinjenih dolgotrajnih napotitvah dokumentirajo roke, da se dvotedenski rok po prekoračitvi meje ne spregleda. Kršitev obveznosti prijave je prekršek in se lahko kaznuje z globo (§ 54 BMG). Pri tujih montažnih delavcih je odločilna krajša tromesečna meja.